DS3 – Smernice ravnanja v izrednih razmerah v pristanišču

2 April 2014
Category:
Press

This post is also available in: Italian

Poglavitni cilj smernic je zagotoviti pristaniškim upravam in partnerjem projekta enoten metodološki referenčni okvir za izdelavo načrta ravnanja v izrednih razmerah pri tveganjih hudih nesreč v pristaniščih.

Na splošno morajo biti v načrtu določeni ukrepi, ki se bodo izvajali v času miru, aktivnosti, usklajene dejavnosti, postopki, sredstva, človeški in materialni viri ter načini ravnanja v izrednih razmerah za vsak scenarij nesreče, ki bi se lahko zgodil v pristanišču.

Poleg tega določa tudi dejavnosti za preprečevanje in omilitev posledic dogodkov in za ravnanje v primeru nesreče, dokler ne mine faza akutne krize in se znova ne vzpostavijo normalne razmere.

V načrtu so ugotovljene šibke točke odgovarjajočega pristaniškega sektorja (območja, potencialno prizadeta populacija, strukture, ki tvegajo poškodbo ipd.), na podlagi katerih je mogoče izdelati globalni in verodostojni okvir pričakovanega dogodka in posledično vnaprej predvideti ukrepe, ki so potrebni za premostitev izrednih razmer, s posebnim poudarkom na zaščiti človekovega življenja.

Načrt ravnanja v izrednih razmerah pri tveganjih hudih nesreč v pristaniščih mora biti skladen z veljavnimi orodji prostorskega načrtovanja v pristaniščih, kot so:

  1. načrti civilne zaščite na lokalni in širši ravni, glede na različne ravni upravne delitve prostora;
  2. načrti ravnanja v izrednih razmerah za strukture, ki so izpostavljene tveganju hudih nesreč (v Italiji jih pripravljajo prefekture, v Sloveniji pa občine in država);
  3. Varnostni načrt pristanišča – security;
  4. Posebni načrti za ravnanje v izrednih razmerah v pristaniščih: npr. požarni načrt in načrti za preprečevanje onesnaževanja;
  5. Notranji načrti za obvladovanje izrednih razmer v strukturah, ki tvegajo hude nezgode.

Vsak italijanski in slovenski načrt ravnanja v izrednih razmerah bo v skladu s smernicami razdeljen na naslednje temeljne dele:

  1. Splošni del, namenjen predstavitvi pristaniškega okolja z vidika prostora, organizacije in zakonodaje.
  2. Opredelitev referenčnih scenarijev na snovi dogodkov v pristaniščih, ki so izpostavljena tveganju hudih nesreč z vplivi zunaj meha svojih območjih in zgodovinska analiza.
  3. Model ravnanja in načini ukrepanja

V prvi fazi izdelave načrta ravnanja v izrednih razmerah v pristaniščih je treba najprej izvesti fizično-strukturno kartiranje obravnavanega območja in njegove okolice, tako da se pridobijo potrebni podatki in informacije za izdelavo splošnega okvira, vključno z viri tveganja, pristaniškimi strukturami in sredstvi, morebitnimi ranljivimi dejavniki, načinom ravnanja v izrednih razmerah ter referenčno nacionalno in lokalno zakonodajo.

Druga faza je namenjena opredelitvi vrste scenarijev morebitnih nesreč v pristaniščih, tako v pristaniških vodah kot na kopnem in na pomolih, tudi na osnovi preteklih izkušenj posameznih pristanišč.

Cilj opredelitve referenčnih scenarijev je izdelati model ravnanja, ki je predviden v Načrtu ravnanja v izrednih razmerah v pristaniščih ter sestoji iz operativnih postopkov in aktiviranja virov (človeški viri, material in sredstva), ki so potrebni za učinkovito obvladovanje izrednih razmer.

Tretja faza je namenjena opredelitvi hierarhične strukture povečevanja in nadzora ter načinov obveščanja in aktiviranja v primeru izrednih razmer, tako glede na sedanjo organizacijsko strukturo pristanišč kot na obstajajoče nacionalne in mednarodne dobre prakse.

Opredeliti hierarhično strukturo poveljevanja in nadzora ter sistem obveščanja v izrednih razmerah pomeni določiti:

  • osebe, ki so zadolžene ukrepanje v izrednih razmerah in njihove naloge;
  • komunikacijske tokove (obveščanje in aktiviranje) ter načine, na katere se slednji izvajajo.

V četrti fazi se opredelijo standardni operativni postopki za ravnanje v izrednih razmerah v pristanišču, z glavnim ciljem preventivnega načrtovanja zaporedja ukrepov ter tehničnih posegov in pomoči, ki so potrebni za obvladovanje izrednih razmer.

Postopki ravnanja bodo opredeljeni za vsako vrsto referenčnega scenarija nesreče, določenega v 2. poglavju, in strukturirani na osnovi hierarhične strukture poveljevanja in nadzora ter sistema obveščanja, ki je predviden v prejšnjem poglavju.

V peti fazi se opredelijo informacije, ki se bodo posredovale oblastem, zadolženim za ukrepanje v izrednih razmerah, z razlikovanjem vsebine sporočil in načina njihovega posredovanja v izrednih razmerah in med običajnim delovanjem. Spodaj je prikazan poenostavljeni prikaz.

(grafico in italiano)

wp3

Comments are closed.